Vsakodnevno prhanje po 65. letu: Ali res škodi več, kot koristi?

Vse življenje so nas učili, da je vsakodnevno tuširanje temelj osebne higiene in dobrega počutja. Zato lahko misel, da bi se to rutinsko po 65. letu spremenili, deluje nenavadno, celo zaskrbljujoče. A resnica je, da se naše telo s staranjem spreminja in tisto, kar je bilo koristno pri tridesetih, ni nujno optimalno tudi v poznih letih. Ne gre za zanemarjanje higiene, temveč za njeno pametno prilagoditev potrebam starajočega se telesa.

Kako se spreminja koža s starostjo?

Koža je naš največji organ in sčasoma doživlja spremembe sprememb. Po 65. letu postane tanjša, bolj suha in napadejša. Proizvodnja sebuma, naravnega zaščitnega olja, se močno zmanjša. To pomeni, da je kožna pregrada šibkejša in manj odporna na zunanje vplive.

V tem kontekstu lahko vsakodnevno prhanje, še posebej dolgo in z vročo vodo, naredi več škode kot koristi. Z vsakim umivanjem s kožo odstranjujemo tudi tiste rdeče naravne maščobe, ki jih še proizvajajo. Posledica je napeta, srbeča in razdražena koža, ki je lahko nagnjena k drobnemu razpoku in vnetju.

Porušena kožna mikrobiota

Na naši koži živi nešteto koristnih mikroorganizmov, ki skrbijo za njeno ravnovesje in zaščito. Ta ekosistem imenujemo kožna mikrobiota. Prepogosto in agresivno čiščenje, zlasti z močno odišavljenimi ali antibakterijskimi mili, lahko do ravnovesja poruši. Posledično koža postane še bolj ranljiva za draženje, rdeče in nelagodje, kar je pri starejših ljudeh še posebej izrazito.